»Ko kot nemški kancler potujem v Peking, to počnem tudi kot Evropejec.«

»Potrkal sem na vrata Mary Trump in jih je odprla. Nekateri temu pravijo novinarstvo.«

»Zelo sem vznemirjena, ko vidim to prelepo cerkev in Zlato masko na sredini. Odpelje me daleč v moje otroštvo.«

»Vem, kako pomembno je to zanjo.«

»Bal sem se, da bo obratno, da bodo ljudje ostali doma in si filme raje ogledali z domačega kavča. Verjetno se to ni zgodilo tudi zato, ker ni bilo zaprtja. V tem smislu sem vesel.«

»Rekel sem Pupovcu, da bomo šli in prišli v Jasenovac in da bo z nami morda prišla ena kamera ter da bomo obvestili javnost, da smo to storili.«

»Moja varnost je bila 100-odstotno proti temu. Težko so to sprejeli. Ne morejo nadzorovati praktično ničesar v regiji, ki je bila pravkar deokupirana. Torej je to veliko tveganje in nekoliko nepremišljeno.«

»Imel sem se srečo, da sem se lahko pogovarjal z obema takrat še živečima vodilnima človekoma tega področja – varnostnim oficirjem Kocuvanom in Grumom.«

»Zdaj morajo to početi spet od začetka. Kaj za vraga delajo? Mislim, da bom šel tja in jim to razložil.«